Frazeološki slovar

   Prijava  
  
Iskanje
Obiskovalci
023938
Danes : 8
Včeraj : 31
Ta mesec : 388
Letos : 7206
Skupaj : 23938
Prikazi danes : 15
Skupaj prikazov : 66970
Trenutno na strani : 1

Frazemi v stripih

0

Prirejeno po: Milena Černe: Phraseologismen in Comics. Diplomska naloga na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 1999

0

Strip je serija dveh ali več sličic s človeškimi ali živalskimi figurami, ki na filmski način pripoveduje zgodbo, v prizore pa je na različne načine vgrajeno besedilo. Da razumemo vsebino, se moramo premikati od sličice do sličice in brati. Podobno kot ustvarjalci filmov poskuša risar stripov na različne načine aktivirati bralca, v njem zbuditi čustva, ga potegniti v dogajanje. Zato pripoved ni vedno linearna; sličice (paneli) predstavljajo pogosto sočasna dogajanja, retrospektivo, miselni proces junaka ipd. Njihovi formati se lahko menjajo ali se vstavljajo posebne oblike sličic. Posebej se stripi približajo filmu z menjavanjem perspektive (prvi plan, ptičja, žabja perspektiva itd.) ter s prikazom gibanja znotraj ene sličice.

Besedilo je integrirano v sliko na različne načine: z oblački (govorni ali miselni), kot spremni tekst, vstavljeno besedilo ali onomatopejska grafika. Pa tudi sama slika je neke vrste besedilo, saj nadomešča opis. Poleg tega razpolagajo stripi (predvsem tisti humorističnega žanra) s specifičnimi, zelo zanimivimi izraznimi sredstvi: šiframi in znaki, ki dajo zgodbi novo kakovost in prinašajo dodatne informacije. Začudenje, osuplost ni izražena le z visoko vzdignjenimi obrvmi lika, temveč tudi z žarki ali kapljicami okrog njegove glave, medtem ko je v oblačku narisan velik klicaj (in vprašaj). Zvezdice signalizirajo bolečino ali bes, medeni glas prepoznamo po rožicah in ptičkih v oblačku, domislico pa po žarnici ali sveči nad glavo lika. Če nekdo kriči, je to zapisano z velikimi tiskanimi črkami (v zvezdastem oblačku), če poje, spremljajo besedilo note.

Strip v današnji obliki je nastal v ZDA, natančneje pri newyorškem časopisu »New York World«, kjer je leta 1895 Richard F. Outcault začel objavljati socialnokritični strip, ki se ga je kmalu prijelo ime »The Yellow Kid« – glavni junak je bil namreč fant, oblečen v rumeno spalno srajco. (Mimogrede, prav ta »rumeni poba« je dal ime tudi senzacionalističnemu »rumenemu tisku«.)

Kmalu se je strip razširil po vsem svetu. Razvile so se različne zvrsti in žanri, izhajati so začeli samostojni zvezki. Vzšle so zvezde, ki še danes navdušujejo na milijone bralcev: Peanuts, Asterix in Obeliks, Garfield, Tintin, Miki Miška itd. V Sloveniji se je strip začel razvijati dokaj pozno . Originalnih slovenskih stripov nimamo ravno na pretek, pohvalimo pa se lahko z resnično stripovsko mojstrovino: serija »Dogodivščine Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje« avtorja Mikija Mustra ni le strip, ampak legenda, ki nagovarja tako otroško kot tudi odraslo publiko.

Zagotovo je vsak strip svet zase in spričo raznovrstne ponudbe je stripe težko razvrstiti in klasificirati. V grobem jih lahko razvrstimo po dveh kriterijih: po starosti ciljne publike in žanru.

 0

Kriterij starosti ciljne publike

  1. Stripi za otroke: Čeprav stripi v začetku niso bili namenjeni otrokom, se v splošnem dojemajo kot tipična literarna zvrst za otroke. Značilno za to zvrst je enostavnost, kar pa ne pomeni, da je tak strip neizoblikovan in nezahteven, pač pa je poenostavljena pripovedna tehnika, ki se prilagodi mlademu bralcu (jasne linije, jasna razdelitev v sosledje prizorov, ni posebnih efektov in perspektiv).
  2. Stripi, ki nagovarjajo splošno publiko; lahko bi jim rekli družinski stripi: Gre za posebej uspešna dela in serije otroških stripiv, kot na primer »Asterix« (Gosciny in Uderzo), »Iznogud« (Gisciniy in Tabary), »Tintin« (Hergè), pa tudi »Dogodivščine Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje« (Muster) – slednji je bil prvotno pravzaprav namenjen odraslim.
  3. Stripi za mladostnike: Mejo med stripi za otroke in mladostnike pač ni vedno lahko povleči. Z naraščajočo starostjo bralcev postaja zgradba stripa zapletenejša, besedilo daljše, pa tudi tematika se spreminja. Tipični stripi za mladostnike so zgodbe superjunakov, (znanstveno)fantastične zgodbe, zgodbe s tipično mladostniško tematiko ipd.
  4. Stripi za odrasle: Odlikuje jih umetniška komponenta, ki v zgradbi in vsebini presega otroško pojmovanje in velikokrat eksperimentira ter razvija nove oblike. Ti stripi predpostavljajo določene življenjske izkušnje in zahtevajo poznavanje družbenih, zgodovinskih, literarnih in drugih danosti, nikakor pa jih ne moremo skrčiti na stripe, katerih vsebina ni primerna za mladino. Sem spadajo npr. »Corto Maltese« (Pratt) ali serija »Meksikajnarji« (Smiljanič, Pušavec).

 0

Žanri

V grobem delimo stripe v dve veliki skupini: humoristični in epski žanr, obe zvrsti pa najdemo tako med stripi za otroke in mladostnike kot v tistih za odrasle.

  1. Epski žanr se v veliki meri prekriva s pustolovsko vsebino, kjer se junak ali skupina junakov znajde v vrtincu nevarnih dogodkov in vse preizkušnje srečno prestane. V tej skupini imamo celo paleto podzvrsti: od zgodb superjunakov, znanstvenofantastičnih, fantazijskih in vojnih zgodb pa do vesternov in detektivk. Poleg teh pa so se v zadnjih desetletjih razvili tudi stripi z vsakdanjo tematiko in »podzemni« stripi (underground), ki se ukvarjajo z alternativnim vsakdanjikom.
  2. Humoristični žanr nam predstavlja svet skozi oči malega človeka. Risarski stil je večinoma poudarjeno karikaturen. V živalskih stripih (funny-comics) so glavni junaki antropomorfne živalske figure ali fantazijska bitja, medtem ko v karikaturnih stripih (semi-funny) nastopajo bolj ali manj karikirane človeške figure.

 0

Strip je dinamična besedilna vrsta. S sličicami prikazana akcija mora najti svoj izraz tudi v jeziku – in to na skopo odmerjenem prostoru. Frazemi so za to zelo primerni in tudi zaradi tega v stripih precej pogosti. Ker je stripovski jezik predvsem jezik besedne komunikacije (besedilo v oblačkih) s prevladujočim pogovornim značajem, so pogosti pogovorni in pragmatični frazemi – vzkliki začudenja, jeze, nejevolje, grožnje, sklicevanje na višje sile ipd. Najdemo pa tudi – zlasti v humorističnem žanru – izvirne stripovske rešitve, besedne igre in modifikacije frazemov, ki se prilagajajo stripovskemu okolju.

Kako pogosti so frazemi v stripih? V katerih stripih jih je največ? Katere so njihove funkcije in kako učinkujejo? Zakaj so pogosto modificirani?

Z vsem tem se ukvarja analiza izbora stripov v slovenskem jeziku, ki je bila narejena po vzoru diplomske naloge Phraseologismen in Comics na Oddelku za germanistiko .

0

Izbor stripov

Pri izboru sem upoštevala opisane kriterije in poskušala v analizo vključiti kar najrazličnejše stripe. Izhodišče so bile štiri starostne skupine ciljne publike, tako da sem oblikovala štiri količinsko uravnotežene skupine stripov. Skupina družinskih stripov obsega le komični žanr, druge pa oba (komični in epski). Med stripi za odrasle tudi sicer prevladuje epski žanr, zato je med izbranimi le en komični. Nekateri stripi so izvirno slovenski, drugi prevodi. Vključila sem tako stripovske albume kot stripovske serije iz revij, eno delo pa je predelava romana v strip (Pikica in Tonček).

tabela-izbor stripov

 0

Pogostost frazemov v stripih

Kako pogosti so frazemi v stripih in kakšne so razlike v tem pogledu med stripi? Za odgovor na to vprašanje potrebujemo kriterij, s katerim lahko količinsko izrazimo pogostost frazemov, kar pa ni tako enostavno. Za izhodišče lahko služi stran, a so stripovske strani različnih dimenzij in vsebujejo od 5,5 do skoraj 14 prizorov. Druga možnost je prizor (sličica, panel), a tudi tu se pojavi pomislek: upoštevati vse sličice ali le tiste z besedilom? Bi bilo morda smiselno (in izvedljivo) izraziti pogostost frazemov glede na količino besedila v stripu (tudi tu so med stripi precejšnje razlike)? Po tehtanju različnih možnosti sem se odločila, da pogostost izrazim na dva načina: število frazemov na stran ter število frazemov na 10 prizorov (vključno s tistimi brez besedila). Pri številu frazemov sem ločila seštevek frazemov z vsemi ponovitvami (vključno s prenovitvami – modifikacijami) ter število unikatnih frazemov.

pogostost frazemov

frazemi po publiki

0

Izkaže se, da kriterij stran ali prizor vpliva na absolutno vrednost kvocienta pogostosti – v prvem primeru je to število nižje – vendar pa to praktično ne vpliva na razmerje med posameznimi starostnimi skupinami. V povprečju se na skorajda vsaki strani stripa (stran ima v povprečju 8 prizorov) pojavi en frazem oz. več kot eden na 10 prizorov, vendar so v tem pogledu med stripi precejšnje razlike: pri otroških stripih se to število giblje med 0,43 in 0,94, pri mladinskih med 0,43 in 1,97, pri stripih za odrasle med 0,54 in 1,53 ter pri družinskih med 0,94 in 1,77 frazemov na stran. Da je pogostost frazemov največja pri družinskih stripih, morda niti ne preseneča, saj je prav risarska in jezikovna kakovost pripomogla k njihovi brezčasni uspešnosti. Seveda pa o jezikovni kvaliteti ne govori le število frazemov samo po sebi, temveč tudi njihova (kreativna) raba s humornim učinkom, kot bomo še videli.

Tako kot se z leti razvija in krepi jezikovna kompetenca otrok, se širi tudi nabor poznanih frazemov – čeprav starost ni edini pomemben faktor. Upravičeno bi torej pričakovali, da bo v stripih za otroke frazemov najmanj in bo s starostjo njihova pogostost naraščala. Na prvi pogled je temu res tako. A če stripom za otroke prištejemo še družinske stripe – saj so bili ti v prvi vrsti namenjeni otroški publiki – se ta skupina povzpne na prvo mesto z enim frazemom na stran. Da izključno otrokom namenjeni stripi niso vedno jezikovno »preprosti«, izkazuje tudi ugotovitev, da v njih srečamo veliko besednih iger (0,66 primerov na 100 prizorov) in prenovitev – kar 10,5 % vseh uporabljenih frazemov je bilo v analiziranem gradivu tako ali drugače modificiranih. Bogat z jezikovnimi igrami in prenovitvami je otroški strip Hribci, med stripi za otroke pa bode v oči še album Kavboj Pipec in Rdeča Pesa, saj se avtor v njem poslužuje tudi grobih frazeoloških izrazov, ki jih v otroškem čtivu ne bi pričakovali: drži gobec, zapri gobec, smrdeti kot star kozel, piši ti naju v kapo ali kam drugam.

Stripovski jezik se približuje živemu, pogovornemu jeziku, zato se v stripih za mladostnike približa vsakdanji govorici in slengu mladih. Frazemi so eden od specifičnih signalov mladostniškega izražanja, s katerimi dosežejo duhovitost in udarnost, s prenovitvami pa tudi izvirnost (v našem gradivu 7% od vseh frazemov).

Količina frazemov v stripih za odrasle je enaka povprečju. Opazno je, da je v tej skupini največ unikatnih frazemov, da je prenovitev zelo malo, besednih iger pa v gradivu ni bilo najti. Skladno s tematiko se v teh stripih lahko pojavljajo tudi vulgarni frazeološki izrazi (ne ga srat, posran od strahu, rešiti komu rit, imeti jajca, klinc ga gleda itd.)

Kot že rečeno je frazemov največ v družinskih stripih, ki so namenjeni splošni publiki. V tej skupini srečamo tudi največ pragmatičnih frazemov, ki se lahko skozi strip ponavljajo (npr. gromska strela in tristo hudičev v Tintinu), precej je besednih iger, prenovitev pa manj. Tudi tu so med posameznimi stripovskimi serijami razlike, saj so avtorji v vsaki od teh mojstrovin razvili svoj stil: če v Tintinu iz ust kapitana pogosto prihajajo vedno isti (stripu prilagojeni) vzkliki nejevolje, začudenja, jeze, so v Asteriksu pogoste (ponavljajoče se) frazeološke prenovitve, a za serijo Iznogud je značilen zelo zgoščen humor z besednimi igrami, prenovitvami, besednimi asociacijami in drugimi (stripovskimi) prijemi.

0

frazemi-žanri

Frazemi-tabela žanri

0

Analiza po vsebinsko-tematskih sklopih najprej pokaže bistveno večjo frekventnost frazemov v komičnih stripih, kjer pa se frazemi tudi večkrat ponavljajo; več je tudi prenovitev, besednih igre pa v epskem žanru sploh ni bilo zaznati. To je do neke mere tudi pričakovano, saj je frazeološko gradivo avtorjem stripov hvaležen vir (besedne) komike in ga je v komičnih stripih logično več. Pogostost frazemov v epskih stripih niha med 0,43 (Pikica in Tonček) in 1,15 frazamov/stran (Rdeči alarm) oz. med 0,65 (Corto Maltese) in 1,63 frazemov/10 prizorov (Rdeči alarm). Ta razpon je pri komičnih stripih še večji: med 0,54 frazemov/stran oz. 0,50 frazemov/10 prizorov (Lov za izgubljenimi rolerji) in 2,15 frazemov/stran oz. 2,64 frazemov/10 prizorov (Spirou in Fantasio).

0

Prenovitve – modifikacije frazemov

Prenovitve frazemov so raznovrstne in prav tako njihvi učinki:

  1. Izpust (elipsa): iz frazema je izpuščena kaka sestavina, njegov pomen pa kljub temu ostaja enak. Ponavadi se na ta način besedilo v oblačku približa govorjenemu jeziku. Tukaj je nekaj primerov, izpuščena sestavina je napisana v oklepaju, na koncu je naveden strip:
  • »V takem stanju res ne morete (sesti) za volan.« (Sveti trikotnik, str. 8)
  • »Suho grlo (imam), tristo hudičev!« (Tintin)
  • »… če nočeš še ti (iti) v večna lovišča!« (Kavboj Pipec)
  1. Razširitev: frazemu je dodana kaka sestavina, s čimer se stopnjuje duhovitost, slikovitost ali ekspresijo. Dodane sestavine so podčrtane:
  • dati komu pošteno lekcijo (Asteriks, str. 16)
  • izmakniti komu stolček izpod tolste riti (Afera JBTZ)
  1. Zamenjave: so zelo pogoste, uporabljene z različnimi nameni. Frazeološki izrazi so lahko prilagojeni stripovskemu svetu – zlasti pogosto modificirani so razni vzkliki (zamenjane sestavine so podčrtane, slovarska različica pa je v oklepaju):
  • tristo kosmatih mamutov (tristo kosmatih medvedov) – vzklik se prilagodi prazgodovinskemu okolju Hribcev (Hribci);
  • gromski laser (gromska strela) – vzklik je položen v usta junaku iz tehnično naprednega sveta prihodnosti (Spirou in Fantasio);
  • hvala Lugu (hvala Bogu) – vzet je iz »Asteriksa«. Lug je v tem primeru očitno galsko božanstvo; sicer je podobnih vzklikov v Asteriksu veliko, pa tudi nekateri drugi frazemi so prilagojeni stripovskemu svetu:
  • čas so sesterci (čas je denar) pride iz ust Rimljana – sesterci so bili starorimski novci (Asteriks, str.31);
  • »No, kar povej do konca, da se ti bo odvalil menhir od srca.« Asteriks, str. 44 (kamen se odvali komu od srca).

Ko v stripu nastopajo živali (ali roboti), so njim prilagojeni tudi frazemi:

  • Pes: »Trapasti racman bo priracal čez četrt ure in mi bo jedel iz šape!« (jesti komu iz roke) (Miki Miška, str.38);
  • Veverica: »Po taki noči pod milim nebom se počutim, kot bi se znova skotil!« (počutiti se, kot bi se znova rodil) (Spirou in Fantasio, str. 21).
  • Ker z robotom očitno nekaj ni v redu, vpraša Čopka: »Se mu spet vezja kisajo?« (možgani se kisajo komu) (Detektivi)

Frazemi se prilagajajo sceni, dogajanju v zgodbi:

  • »Sreča ne počiva« (nesreča nikoli ne počiva) je naslov in sklep zgodbe o Hribcih, ki se po zgodah in nezgodah vračajo domov z oblilnim plenom;

ali osebam:

Manček: Hribci

Manček: Hribci

  • »… je delal račun brez Pipca« (delati račun brez krčmarja) (Kavboj Pipec, str. 12).

Zamenjave sestavin se striparji poslužujejo tudi pri besednih igrah:

  • »Star hribski pregovor pravi: Zrno do zrna – putka!« komentira Miliboža, ko z zrnjem zvabi k sebi kokoš. (zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača) (Hribci, str. 12);
  • Slavni Abdul K’bul hipnotizira moškega iz publike v mačko in Iznogudovega pomočnika v miš, nato pa pravi Iznogudu: »No, dobri moj, vi, ki niste verjeli mojim očem, kaj pa zdaj mislite?« (ne verjeti lastnim očem) – v tem primeru besedna zveza izgubi frazeološki pomen, saj gre za to, da Iznogud ni verjel v hipnotično moč Abdulovih oči. (Iznogud, str. 16)

Z zamenjavo lahko dosežemo tudi spremembo socialnozvrstne oznake frazema:

  • milostni šus (milostni strel) – jezik se prilagodi mladostniškemu izražanju (Rdeči alarm).

Včasih pa gre morda le za napačno rabo frazemov:

  • stati koga kože (stati koga glave) (Lucky Luke),
  • težji oreh (trd/trši oreh) (Detektivi),
  • členek verige (člen verige) (Sveti trikotnik, str. 18).
  1. Morfološke in skladenjske variacije (slovarska različica je v oklepaju):
  • biti trši oreh (biti trd oreh) (Miki Miška, str. 33; Artemis Fowl);

    češenj zobat

    M. Muster: Vrtnar

  • ljubi bogovi (ljubi Bog) (Artemis Fowl) – v tem primeru se frazem prilagodi stripovskemu svetu.
  1. Besedilna aktualizacija: frazeološki izraz je prilagojen povedi je je zato skladenjsko spremenjen:
  • »Fijuuuu! Zdajle pa ne pa ne bi šel z njo češenj zobat …!« (s kom ni dobro češenj zobati) (Muster);
  • »Tribun Tulij Pletenicij, ki je zamenjal nosilnico za hiter voz, prihaja v Rim po eni izmed neštevilnih poti, ki vodijo tja.« (vse poti vodijo v Rim) (Asteriks, str.17);
  • »Sekira v medu, pa še kaj! Tole je bojna sekira!« (sekira pade komu v med; izkopati bojno sekiro) (Miki Miška, str. 7)
  1. Prenovljeni znani izreki:
  • »Veni, vidi in sem razumel.« je spremenil Julij Cezar svoj lasten zgodovinski izrek v Asteriksu, ko so Galci v triumfu korakali mimo njega. (veni, vidi, vici) (Asteriks, str.47)
  1. Križanje frazemov: gre za kombinacinjo dveh ali več frazemov:
  • Ko se profesor zave, da breztežne tekočine ni več, prav tako pa ni več knjig, ki bi jih potreboval, da bi zmešal novo, obupa. Pipec pa spodbuja: »Nikar si ne pulite las, že itak jih imate malo! Pljunimo raje v roke in možgane in zmešajmo novo breztežno tekočino!« (Kavboj Pipec, str. 30); gre za smiselno kombinacijo frazemov pljuniti v roke in napeti možgane, treba se je namreč z vnemo lotiti dela, ki zahteva tudi umski napor.
  • »Usoda se je grenko poigrala z varuhi« (Sveti trikotnik): frazem usoda se kruto poigra s kom je kombiniran z drugim, ki ima sestavino grenek (grenak priokus, grenki kelih, grenka pilula), pri čemer gre morda le za nepravilno rabo frazema.
  1. Sestavljene prenovitve: med seboj so kombinirani različni prenovitveni postopki:
  • tristo tisoč gromskih strel: združena sta frazema tristo kosmatih/hudičev in gromska strela, za podkrepitev pa je dodana še beseda tisoč (Tintin);
  • šah in mat: gre za predelavo frazema dati komu šah mat (Artemis Fowl).

0

Besedna igra

Cilj besedne igre je besedna komika, ki zabava bralca. Frazemi so izvrsten material za poigravanje s prenesenim, frazeološkim in dobesednim pomenom, ki je tipično za komični stripovski žanr. Za dosego želenega učinka so lahko tudi modificirani. Ker je strip kombinacija slike in besedila, se besedna igra lahko izrazi na različne načine, tudi s pomočjo (zgolj) neverbalnih sredstev. Včasih je ni mogoče spregledati, v drugih primerih lahko namig nanjo odkrije le pozoren bralec. V izbranem korpusu stripov je bilo moč najti več načinov njene realizacije:

0

a) Besedna igra znotraj besedila

  1. kombinacija frazeološkega in dobesednega pomena frazemov znotraj besedila ali konteksta zgodbe: V besedilu sta aktivirana oba pomena: dobesedni in frazeološki, pri čemer je lahko eden on njiju bolj v ozadju.
  • Trije junaki se znajdejo v zaporu, Spirou pravi: »Na hladno so nas dali, pa se mi vseeno zdi, da smo pečeni!« (Spirou in Fanasio, str. 50)

Protagoniste so zaprli (postaviti/dati koga na hladno = zapreti koga), bili so izgubljeni (biti pečen = biti izgubljen, brez upanja na rešitev). Avtor se je za besedno igro poslužil kontrasta sestavin hladno – pečen.

  • Veliki čarodej demonstrira Iznogudu vudu čarovnijo, za kar mora Iznogudov pomočnik Abis prispevati svoj las. Potem ko boleče občuti učinkovitost čarovnije, zahteva Abis od čarodeja svoj las nazaj z utemeljitvijo: »Zato, da si mi ne bo treba zaradi tega delati novih sivih las!« ( Čarobna figurica, str. 7). Po eni strani je uporaba te frazeološke besedne zveze posrečena, ker se v zgodbi kopičijo izrazi z leksemom »las«, po drugi strani pa jo lahko razumemo tako v frazeološken pomenu (biti v skrbeh zaradi česa – pač da ne bi z njim več delali bolečih poskusov) kot tudi v smislu novi lasje morajo zrasti namesto izpuljenih (k temu navaja dodana sestavina »novih«).
  • V Bagdad pride od nekod tujec, Tatar, in išče pot do velikega vezirja Iznoguda: »Kako se pride do zlobnega velikega vezirja?« Mimoidoči mu kaže s prstom in pojasni: »Ne morete zgrešiti, tujec. Najprej morate zaiti na kriva pota. Ko zabredete do konca, ste tam.« ( Tatarov talisman,str. 5)

Odgovor je oblikovan kot običajen opis poti, a oba frazema bodeta v oči, zato bralec vidi predvsem drugi pomen: če hočeš priti k Iznogudu, moraš postati pokvarjen kot on.

  • Ko pride Tatar pred Iznoguda, mu pojasni: »Prišel sem te obiskat, ker je slab glas o tebi presegel že vse meje.« ( Tatarov talisman, str. 5)

Stavek lahko beremo na dva načina: pokvarjenost, zloba velikega vezirja je že nevzdržna, ali pa dobesedno: sloves zloglasnega Iznoguda je šel prek vseh državnih meja (in prišel do Tatarov).

  1. Sovpadanje frazeološke sestavine in motiva iz zgodbe:
  • Medtem ko je zdraviliškim gostom, med katerimi je tudi galski poglavar Vserasturix, zaradi težav z jetri predpisana stroga dieta in kopanje v termalnih bazenih, Asteriks in Obeliks uživata v obilnih obrokih in si privoščita sprostitev v bazenu. Gostom prekipi in gredo se pritožit druidu, poglavar pa jima pravi: »Fantje moji, prav imajo. Počasi nam greste že na jetra.« (Asteriks, str12)
  • Ko profesor Sončnica razkrije načrt za odpravo na luno, izbruhne kapitan v smeh: »Vi pa ste samozavestni! … Na Luno! … Vi, ki ste že tako pogosto za Luno!« (Tintin, str. 9)
  1. Omemba nekega leksema v zgodbi je lahko povod za uporabo frazema
  • Eden od zlikovcev zagrozi: »Streljal bom!« Profesor pa vzkipi: »Streljal, kaj! Samo to znaš, saj že ves čas streljaš kolze!« (Kavboj Pipec, str. 34)

0

b) Besedna igra kot kombinacija besede in slike

  1. kombinacija frazema in slike: Tudi tu se frazem izrazi v svojem dvojnem pomenu, pri čemer slika »uprizori« dobesedni pomen besedne zveze.
  • V Mustrovi zgodbi trije prijatelji zaman poskušajo vse, da bi Lakotnika zopet skrčili na normalno velikost. Ko že skoraj obupajo, dobi Trdonja rešilno idejo: Lakotnikovemu dekletu prišepne nekaj nesernic o Lakotniku in ta ga vsa besna gre iskat. Lakotnik beži pred njo, začuda spet v svoji normalni velikosti. Trdonja pojasni: »No – poslal sem jo k njemu. Predstavljaj si, da si v njegovi koži: ves nesrečen čepiš v rjuho zavit v grmovju, pa se nenadoma pojavi izvoljenka tvojega srca …« Zvitorepec: »Dovolj!! Pogreznil bi se od sramu!« Trdonja: »No vidiš. In na to sem računal. Ker pa se pogrezniti ne moreš kar tako …« Zvitorepec: » … je postal pred njo čisto majhen!!«(Zbirka Miki Muster 5, Vrtnar)
  • Inšpektor Mulder in Videk iščeta izgubljene rolerje pri Muci Copatarici, a ona ju napoti k zajcu. Inšpektor: »Tako. Sedaj sva postavljena pred klasično detektivsko vprašanje: ‘ V katerem grmu tiči zajec?’« (Lov za izgubljenimi rolerji)
  • Iznogud se pohvali s svojim ustrežljivim in hitrim pomočnikom – karkoli mu naroči, Abis v trenutku priskrbi: »Rojstnodnevno torto? Vodno pipo? Skodelico juhe? Kup sena?« Komaj izgovori, že ima Abis vse to pripravljeno (kot vidimo na sliki), a veliki čarodej najprej prosi za pomočnikov las, pozneje pa še za šivanko. Iznogud ne utegne izreči naročila do konca, ko mi Abis že pomoli šivanko rekoč: »Tule, šef. Našel sem jo v senu.« ( Čarobna figurica, str. 6)

Upodobljen je frazem najti šivanko v seneni kopici, pri čemer je dobesedni pomen očiten, v ozadju pa se skriva tudi metaforični (najti nekaj, kar se zdi nemogoče), ki se nanaša na Abisovo neverjetno učinkovitost.

  • V že omenjenem primeru iz Kavboja Pipca si profesor v obupu puli lase, Pipec pa pravi: »Nikar si ne pulite las, že itak jih imate malo!« (Kavboj Pipec, str. 30)
  • Tintin in kapitan si ogledujeta jedrski reaktor, kapitan je prevzet in ne najde besed.
    Ker ne gleda pod noge, se spotakne in pade. V oblačku nad Tintinovim psom Švrkom pa beremo komentar: »… da človeka kar vrže! … Verjetno ste ta izraz iskali, kaj, kapitan?« (Tintin, str. 13) Pragmatični frazem »da te (kar) vrže«, ki izraža občudovanje, prevzetost, se udejanji v kapitanovem padcu.

    Herge: Odprava na luno

    Herge: Odprava na luno

  • Dajnomir med lovom pade v vodo, Miliboža mu pomaga na suho, potem se odpravita vsak po svoje. Ko se kasneje spet srečajo, Miliboža vpraša:«Pa vidva, sta kaj ujela?« Dajnomir: »Lov je padel v vodo, midva se pa nisva pustila ujeti.« Lov se je izjalovil, ni bil uspešen, hkrati pa je v ozadju še dobesedni pomen frazema, ki je bil prikazan že nekaj strani pred tem: tudi lovec (Dajnomir) je padel v vodo. (Hribci)
  1. Vizualna ponazoritev je lahko tudi nasprotje frazemu:
  • Asteriks in Obeliks se ponoči skrijeta med oglje. Obeliks: »Sladko spi, Asteriks!« Asteriks : »Eh, skrbi me za Majolixa. Najbrž do belega dne ne bom zatisnil očesa.« (Asteriks, str. 38) Frazemska sestavina »bel« je nasprotje »črnemu« oglju, v katerem sta spala Asteriks in Obeliks.
  1. V sliki se realizira le ena sestavina frazema:
  • V živalske vrtu zgrabi opica junaka Pilka in ga noče izpustiti. Reši ga čuvaj in pripomni: »Si že afne guncal, da te je imela za opičnjaka.« (Detektivi) – afne guncati = počenjati neumnosti.
  1. Upodobljeni frazem izgubi svoj ustaljeni frazeološki pomen:
  • Miliboža najde Dajnomira v vodi in pravi: »Ti žaba nerodna! Si v vodo padel? Na roko!« Dajnomir: »Veš, iskal sem te, Miliboža.« Pa spet Miliboža: »In našel rakovo pot, kajne?« (Hribci, str. 10)

Iti rakovo pot pomeni nazadovati, propadati, a v našem primeru je izraz mišljen dobesedno: Dajnomir je šel kot rak do vode (in padel vanjo).

  • Ko Hribci izgubijo putko, jo iščejo. Dajnomir vpraša: »Kam je izginila? Menda je ni vzelo nebo?« Milimir pa grebe po zemlji in ugotovi: »V zemljo se ni vdrla.« (Hribci)

Frazem udreti se v zemljo (= nenadoma izginiti brez sledu) je v tem primeru mišljen dobesedno, kot to ponazori slika – v zemlji putke pač ni.

  • »Kje pa je Milimir?« vpraša Dajnomir Milibožo. V naslednji sličici vidimo Milimirja v vodi čisto blizu staršev in Miliboža reče: »Jabolko ne pade daleč od drevesa.« (Hribci, str. 11)

Pregovor jabolko ne pade daleč od drevesa izgubi svoj metaforični pomen (= otroci so podobdni staršem) in je v tej situaciji pomeni otrok ni daleč od staršev.

0

c) Slikovna ponazoritev frazema

 Ta vrsta besedne igre je posebnost stripa; sam frazem v besedilu ni uporabljen (morda je le omenjena ključna beseda), je pa uprizorjen v sličici:

  • Hribci se pred divjim prašičem umaknejo na varno drevo in sedijo na veji – pridejo na zeleno vejo – tudi v prenesenem pomenu, saj so se izvlekli iz težav. Da gre za uprizoritev frazema priti na zeleno vejo se zavemo šele dva prizora pozneje, ko Miliboža meni: »Hm! V votlini je udobneje.« Dajnomir: »Ljubše mi je na zeleni veji. Si pozabila na kratkorepo prasé?« (Hribci, str. 25)

Poleg igre z dvojnim pomenom lahko k besedni igri štejemo še variacije znanih citatov in rekov ter kopičenje frazemov z istim osnovnim elementom ali na isto temo:

0

č) Variacije znanih citatov in rekov

  • »Veni, vidi in sem razumel.« pride iz ust Julija Cezarja v Asteriksu namesto zgodovinskega veni, vidi, vici. (Asteriks, str. 47)
  • »Tribun Tulij Pletenicij, ki je zamenjal nosilnico za hiter voz, prihaja v Rim po eni izmed neštevilnih poti, ki vodijo tja.« (Asteriks, str. 17) Avtor se je poigral z znanim rekom vse poti vodijo v Rim.

0

d) Kopičenje frazemov

Ta postopek je značilen za stripovske serije kot sta Asteriks in Iznogud. Gre za to, da se skozi strip ali del stripa uporabljajo frazemi z istim leksemom ali z leksemom iz istega tematskega sklopa, ki je povezan s temo zgodbe .

  • V zgodbi o Iznogudu Izbuljene oči (8 strani), v kateri se vse vrti okoli hipnoze, se v vseh najdenih frazemih pojavi ključna beseda »oko« oz. taka, ki je z njo povezana: bosti v oči, gledati samo nase, iz oči v oči, kot bi trenil, na lepe oči (2x), niste verjeli mojim očem, oči lezejo komu skupaj, odpreti komu oči, vse videti črno.
  • Osrednji rekvizit v zgodbi Čarobna figurica je las, zato so tudi uporabljeni predvsem frazemi s to besedo: delati si sive lase, kravžljati komu lase, puliti si lase, za las (2x) ( Čarobna figurica).
  • Galski poglavar pride v spremstvu Asteriksa in Obeliksa v terme na zdravljenje. Prizore v zdravilišču, kjer je glavni element voda, spremljajo frazemi na to temo: vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije, voda teče komu v grlo, speljati vodo na svoj mlin, kaplja čez rob. (Asteriks).

0

Prenovljen frazem kot naslov in obenem zaključek zgodbe.  M. Manček: Hribci

Prenovljeni frazem sreča nikoli ne počiva je dal zgodbi naslov in je obenem njen zaključek.
M. Manček: Hribci

Funkcije frazemov v stripih

Striparji s pridom izkoriščajo slikovitost, humornost in ekspresivnost frazemov, da z njimi »začinijo« jezik in poživijo pripoved. Zanimiva je analiza, na kakšne načine je frazeološki material vgrajen v zgodbe in kakšne so vloge frazemov:

  1. Frazemi so lahko izpostavljeni kot naslov:
  • Sreča ne počiva (Hribci): modifikacija pregovora nesreča nikoli ne počiva; dodaten učinek je dosežen s tem, da se ta isti stavek uporabi tudi kot zaključek zgodbe, ko Dajnomir komentira: »Pravim, da seča nikoli ne počiva.«
  • Šah in mat (Artemis Fowl) – predelani frazem dati komu šah mat se uporabi kot naslov poglavja.
  1. Frazem kot zaključek zgodbe:
  • Ko prodajni zastopnik ugotovi, da ga je Jaka Racman ukanil, sklene zgodbo z besedami: »Ta poraz bomo prenesli z dostojanstvom! Vsakdo kdaj najde svojega mojstra! (Miki Miška, str. 38)
  1. Frazemi lahko ponazarjajo vzdušje zgodbe ali podpirajo temo:
  • V albumu za odrasle Etiopci 1 se glavni junak Corto Maltese znajde v turbulentnem dogajanju kolonialne vzhodne Afrike; neprestano grožnjo in življensko nevarnost izraža cela vrsta frazemov: biti po kom, biti pod zemljo, igrati se s smrtjo, nastavljati komu nož na grlo, ne dati komu dihati, v lepo kašo spraviti koga, vreči kaj v zrak.
  • Podobno se morata Spirou in Fantasio izvleči iz nepričakovanih težav; tudi frazemi pripomorejo k slikovitemu opisu dogajanja: popihati jo, biti z eno nogo v grobu, skupiti jo, biti v lepi godlji, biti v hudi kaši , biti v zosu, ucvreti jo, odnesti jo, čas nas priganja, Bog nam pomagaj, pa smo spet tam, ti šment.
  • V vesternu Lucky Luke najdemo več frazemov s pomenom »ubiti koga« oz. »umreti«: drago stati koga, napolniti koga s svincem, poslati koga v krtovo deželo, stati koga kož.e
  • Sem sodi tudi kopičenje frazemov na določeno iztočnico .
  1. Frazemi so del jezikovnega portreta protagonista:

Frazemi, položeni v usta stripovskemu junaku, lahko označujejo njegov karakter. Primer za to je kapitan iz zgodb o Tintinu, kjer zlasti njegovi (ponavljajoči se) vzkliki nejevolje upodabjajo vzkipljivost in nergaštvo: tristo hudičev, tristo tisoč gromskih strel, gromska strela, lepa reč, kje pa, le počakaj, ti bom že pokazal, ta je pa dobra, ne najdem besede, povedal mu bom, kar mu gre, častna beseda, za božjo voljo itd.

  1. Frazem kot pripomoček za razplet zgodbe najdemo v Mustrovi V zgodbi o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku. (glej Besedna igra kot kombinacija besede in slike)
  2. Frazemi lahko služijo celo kot ime protagonista:
  • Petek in Svetek, neločljivi detektivski par iz serije Tintin nosita imeni iz dvojčičnega frazema v petek in svetek;
  • Dajnomir (Hribci): po vzoru imen, ki se končajo na –mir (Zvonimir, Branimir itd.) je Marjan Manček skupaj zapisal besede pragmatičnega frazema daj no mir (izraz začudenja, nejevere ali zavračanja) in tako dobil ime protagonista.

 

Sklep

Frazemi so v stripih pogosti: na skoraj vsaki strani oz. na vsakih 9 sličic najdemo kakšnega. Največ jih je v družinskih stripih ter komičnih stripih za odrasle in mladostnike (1,4 frazemov/10 prizorov). Tudi v otroških stripih jih je precej, preseneča pa dejstvo, da je prav tam tudi veliko prenovitev in besednih iger. Iz tega lahko sklepamo, da otroci poznajo ali vsaj razumejo mnogo frazemov oz. jih usvajajo tudi preko stripovskega čtiva.

Stripi tudi s primernim izborom frazemov skušajo posnemati vsakdanji jezik in se prilagajajo ciljni publiki. Frazeološki material se prilega tudi času in okolju zgodbe: v seriji Asteriks, ki je postavljena v čas rimskih osvajanj Galije, so npr. uporabljeni citati, krilatice in reki, ki izvirajo iz antičnih časov. Frazemi v stripih pripomorejo k živosti, nazornosti in učinkovitosti izraza in služijo striparjem kot pomemben vir komike; sem sodijo zlasti besedne igre, situacijsko pogojene modifikacije in kopičenje frazemov z istim osnovnim leksemom ali na isto temo.

Nekaj nam frazemi lahko povedo tudi o kvaliteti samega stripa, pri čemer ni vedno količina oziroma pogostost frazemov znak kakovosti. Pomembnejši so primeren izbor in pravilna raba frazemov, posrečene besedne igre in prenovitve, duhovita uporaba frazemov za naslov, razplet, zaključek zgodbe, za ime protagonista ipd. Ker so frazemi ustaljeni jezikovni izrazi, klišeji, ki lahko tudi omejujejo umetniško komponento, jih je morda v nekaterih (zlasti avtorskih) stripih manj ali pa se avtorji poigravajo s frazeološkimi modifikacijami.

 0

Izbor stripov

Stripi za otroke:

  1. Marjan Manček: Hribci. Sreča ne počiva. Ljubljana, 1993
  2. Božo Kos: Kavboj Pipec, Rdeča pesa in NLP. Ljubljana, 2001
  3. Jean-François Kieffer: Mali volk in njegove pustološčine -1. del: Srečanje in druge zgodbe. Ljubljana, 2013
  4. Miki Miška in prijatelji št. 7, 1997
  5. Isabel Kreitz: Pikica in Tonček (priredba romana za mladino Ericha Kästnerja). Ljubljana, 2011

Družinski stripi:

  1. Miki Muster: Zbirka Miki Muster. 5 (Šampion in Vrtnar), 1961-1963. Ljubljana, 2011
  2. Gosciny, A. Uderzo: Asteriks. Poglavarjev ščit. Ljubljana, 2012
  3. Gosciny, Tabary: Iznogud. Iznogudove zarote – Izbuljene oči. Ljubljana, 2008
  4. Hergé: Tintin in njegove pustolovščine. Odprava na luno. Tržič, 2006

Mladinski stripi:

  1. Grega Mastnak: Lov za izgubljenimi rolerji. Velenje, 1999
  2. Pižama, Matej de Cecco: Detektivi. PIL 2009/10
  3. Janry Rome: Spirou in Fantasio. Čas kometa I in II v: Graffit št. 1 in Graffit št. 2, Ljubljana 2010
  4. Eoin Cofler: Artemis Fowl: roman v stripu. Ljubljana, 2009

Stripi za odrasle:

  1. Hugo Pratt: Corto Maltese – Etiopci 1. Ljubljana, 1994
  2. Convard, D. Falque, C. Gine, A. Julliard, Paul, P. Wachs: Sveti trikotnik – peta epizoda: Nesramna laž. Celje, 2012
  3. Smiljanić, M. Pušavec: Meksikajnarji – prvi del: Miramar. Ljubljana, 2006
  4. Dušan Kastelic: Tajni agent Frumen v epizodi: Afera JBTZ. Zagorje 1996

0

Zadnjič spremenjeno: 05.03.2015 13:40