Frazeološki slovar

   Prijava  
  
Iskanje
Obiskovalci
022515
Danes : 8
Včeraj : 27
Ta mesec : 460
Letos : 5783
Skupaj : 22515
Prikazi danes : 16
Skupaj prikazov : 64040
Trenutno na strani : 1

Frazeologija

o

Frazeologija je veda, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot. V slovenskem jezikoslovju se za frazeološke enote uporabljajo različni izrazi: fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem.

0

Kaj je frazem

Frazem je ekspresiven večbesedni izraz, ki ima nespremenljivo ali le omejeno spremenljivo sestavo in katerega pomen ni ali je le delno izpeljiv iz njegovih sestavin.

Frazemi se torej od drugih jezikovnih enot ločijo po štirih lastnostih:

Jabolko ne pade daleč od drevesa.

Jabolko ne pade daleč od drevesa.

1. večbesednost

2. stalnost in leksikaliziranost

3. idiomatičnost

4. ekspresivnost

0

1. Večbesednost

Frazem je zveza vsaj dveh besed, zato sem ne spadajo enobesedni idiomatski izrazi kot so: peteliniti se, trdosrčen, lahkoživka. Nekateri frazemi imajo tudi svoje enobesedne sinonime, npr. iti se slepe miši – slepomišiti, levjega srca – levjesrčen; piši me v uho! – pišmevuhovski, pišmevuhovstvo.

Meja med besedo in besedno zvezo ni vedno povsem jasna, pa vendar se kot spodnja meja frazemov uveljavljajo t.i. minimalni frazemi. To so na primer zveze samostalnika, glagola, prislova ali pridevnika s predlogom ali zveze glagola z naslonskimi oblikami zaimkov: pod mizo; goreti za (koga/kaj); niti od daleč; do dobrega; popihati jo.

Prav tako se razhajajo mnenja o tem, kje je zgornja meja frazemov. Tisti, ki frazeologijo razumejo nekoliko širše, vanjo uvrščajo tudi frazeme s stavčno in večstavčno sestavo (sestavljene povedi) kot so reki in pregovori:

Bog je najprej sebi brado ustvaril. Ena lastovka še ne prinese pomladi.  Kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri.

0

2. Stalnost in leksikaliziranost

Frazemi so stalne zveze besed, ki jih hranimo v spominu kot enote in so kot take tudi leksikalizirane, zapisane v slovar. Ne moremo jih poljubno spreminjati, saj je ustaljena tako njihova oblika kot tudi pomen.

Pravilna oblika frazema je kot listja in trave
in ne    * kot trave in listja
naučiti koga kozjih molitvic    * naučiti koga kozjih molitev
biti v rožicah    * biti v cvetlicah
To si lahko zatakneš za klobuk!    * To si si lahko zataknil za klobuk.
ne bati se ne hudiča ne bitiča    * bati se hudiča in biriča
kot listja in trave

… kot listja in trave.

  0

00Naslednji zgledi ponazarjajo pomensko ustaljenost:

    govoriti kitajsko = govoriti nerazumljivo

    govoriti drug jezik = imeti drugačno mnenje, poglede

    medeno govoriti = govoriti pretirano prijazno, hinavsko

0

0

0

0

Stalnost frazeološke oblike pa ni absolutna. Pri vključevanju frazema v besedilo njegovo obliko prilagajamo rabi, kadar in kolikor to frazem dopušča.

Tako na primer spregamo glagol (išče dlako v jajcu, iščeš dlako v jajcu, iščejo dlako v jajcu … ), glagolu spreminjamo naklon in čas  (dal ga je na čevej, dal ga bo na čevelj, dal bi ga na čevelj …) in sklanjamo samostalnike (hišica iz kart, hišice iz kart, hišico iz kart …).

Nekateri frazemi imajo tudi svoje variante, različice, ki niso odvisne od konteksta, temveč so zapisane že v slovarju. To pomeni, da se nekatere sestavine lahko izmenjujejo (zagledati/ugledati/uzreti luč sveta; upogniti hrbtenico/hrbet), lahko spremenijo besedni red (ne bel ne črn – ne črn ne bel), so lahko izpuščene (zdrav kot riba (v vodi); kovati koga v (deveta) nebesa) ali pa so te variante oblikoslovne (narediti/delati komu medvedjo uslugo; na dosegu roke/rok;  umiriti žogo/žogico).

Nekateri glagolski frazemi dopuščajo tudi posamostaljenje (prati komu možgane – pranje možganov) ali potrpnjenje (na novo premešati karte – karte so na novo premešane).

0

3. Idiomatičnost

Idiomatičnost pomeni, da pomena frazema kot celote ne moremo razbrati iz pomenov posameznih sestavin. Glede na stopnjo idiomatičnosti obstaja več skupin frazemov:

  • taki, katerih pomen je povsem nerazviden: biti bob ob steno; iti po gobe; tja v tri dni;
  • taki s prenesenim pomenom (primere, metafore, metonimije): bati se koga/česa kot kuge; napet kot struna; igrati prvo violino; dobiti nož v hrbet; čez glavo; držati jezik za zobmi;
  • taki, v katerih vsaj ena sestavina nastopa v slovarskem, dobesednem pomenu, pri vsaj eni pa je njen pomen nerazviden: oslovska klop, dan D.

    črna ovca

    črna ovca

0

4. Ekspresivnost

Ekspresivnost je dodatna pomenska sestavina frazemov , ki jih loči od ostalih stalnih besednih zvez (npr. strokovnih izrazov) in preko katere izrazimo oseben, čustven odnos do povedanega in ovrednotimo situacijo.

Tako sta na primer izraza črni bor in črna kuhinja stalni besedni zvezi in ne frazema, saj beseda črn v teh primerih nima konotacije. Črna barva se v frazemih sicer pogosto pojavi in ima največkrat negativen predznak; pomeni nekaj neugodnega, negativnega ali nezakonitega: črn scenarij; imeti črno dušo; komu/čemu se črno piše, delati na črno ipd.

Nekateri v ekspresivnosti ne vidijo temeljne lastnosti frazemov, saj jim je včasih težko določiti ekspresivno vlogo, ki jo morda dobijo šele v konkretnem sobesedilu oz. govorni situaciji.

 

Povezave:frazemi v stripih2

Zadnjič spremenjeno: 14.11.2015 20:41