Frazeološki slovar

   Prijava  
  
Iskanje
Obiskovalci
022515
Danes : 8
Včeraj : 27
Ta mesec : 460
Letos : 5783
Skupaj : 22515
Prikazi danes : 19
Skupaj prikazov : 64043
Trenutno na strani : 1
Frazeološki slovar je elektronska zbirka frazeoloških enot sodobnega slovenskega jezika. Zajema tako delno ali v celoti idiomatične besedne zveze (tudi minimalne frazeme) kot tudi frazeme s stavčno ali večstavčno strukturo (reke in pregovore). V slovarju je trenutno 4700 slovenskih frazeoloških enot, k čemur je treba prišteti še veliko različic frazemov. Zbirka se bo še dopolnjevala, saj je naš cilj zbrati, urediti in razložiti večino slovenskega frazeološkega gradiva, ki se uporablja v pisani in govorjeni besedi. Nove frazeme lahko predlagajo tudi uporabniki slovarja.

Drugi cilj Frazeološkega slovarja je določiti slovenskim frazemom tujejezične ustreznike. V zbirki je trenutno 1900 nemških frazemov z razlago in primeri uporabe, v izdelavi pa so tudi španski, italijanski in angleški prevodi.

Pri prevodih velja opozorilo: Tujejezični ustreznik ni vedno popoln sinonim slovenskega frazema. Njegov pomen se lahko le delno prekriva s slovenskim, lahko pa je tudi zgolj približen. Slovenski frazem in tujejezični ustreznik se lahko razlikujeta tudi v konotaciji in rabi (pogostost rabe, zvrst besedila, govorni položaj …). V nekaterih primerih se tudi ne ujemata v skladenjski strukturi.

*

Zgradba geselskega članka:

*

Geslo je sestavljeno iz sedmih razdelkov:

1. Frazem in glavne različice se v seznamu zadetkov izpišejo okrepljeno. Zapisani so v osnovni slovarski obliki, razen ko se frazem uporablja le v točno določeni obliki (npr. glagol v tretji osebi ednine: ni kaj dati na mizo, samostalnik samo v množini: beli ovratniki ipd.). Ko gre za pragmatične frazeme z zamenljivim osebnim zaimkom (npr. Ti bom že dal!, Bog mi je priča itd.), je kot osnovna oblika izbrana 1. oz. 2. oseba ednine, v primerih uporabe pa so zajeti tudi zgledi z drugimi osebnimi zaimki.

V oklepaju so navedene neobvezne sestavine, poševnica pa ločuje zamenljive sestavine.

2. Druge variantne sestavine in različice so zapisane tik pod osnovno obliko frazema in so prikazane v seznamu zadetkov. Zabeležene so tudi morebitne posamostaljene in potrpnjene oblike glagolskih frazemov ter najobičajnejša oblika frazema (npr. beseda postane meso; običajno: beseda je meso postala).

3. V tretjem razdelku so zajete stilne in zvrstne oznake (npr. pogovorno, vulgarno, publicistično itd.) ter slovnična določila (npr. uporaba le v sedanjiku, v nikalni obliki, tudi kot primera itd.). Ta razdelek je še nepopoln.

4. Razlaga oz. več razlag: ko gre za povsem različne pomene, so ti označeni s številkami, različni pomenski odtenki pa so ločeni s podpičjem.

5. Primeri uporabe zajemajo zglede tipične rabe frazemov in njegovih različic ter pretvorb.

6. Izvor frazema določi vrsto izvora (po vrsti izvora se frazemi lahko tudi iščejo) ter ga pojasni. Ta vidik ni v ospredju, zato je še nepopoln.

7. V zadnjem razdelku so zajeti tujejezični ustrezniki ter pomensko enaki ali sorodni slovenski frazemi. S klikom nanje si jih lahko podrobneje ogledamo.

0

00

0

Iskalnik frazemov

*

V iskalniku določimo jezik frazemov. Za iskanje imamo na voljo pet načinov:

1. Iskalno polje Frazem: Vpišemo besedo ali več besed. Izpišejo se frazemi, ki vsebujejo iskano besedo oz. niz besed, sledijo še podobni zadetki.

2. Iskalno polje Ključne besede: Vpišemo besedo v slovarski obliki (samostalnik v imenovalniku ednine; pridevnik v imenovalniku ednine, v moški obliki, nestopnjevano;  glagol v nedoločniku).

3. Iskanje po pomenu: vpišemo približen pomen frazema (največ štiri besede), npr. »upanje« ali »ne obupati«.

4. Iskalno polje Nadpomenka: Iz seznama izberemo nadpomenko (kategorijo), npr. človeško telo, oblačila in obutev ali zemljepisno ime. Izpišejo se frazemi s sestavino, ki ustreza izbrani nadpomenki.

5. Iskalno polje Izvor: Iz seznama izberemo eno od možnosti, npr. biblični ali narava.

Iskalne kategorije se lahko med seboj kombinirajo. Če izberemo »IN« način, se bodo izpisali le frazemi, ki hkrati ustrezajo vsem iskalnim pogojem. Če pa izberemo »ALI« način, bodo v seznamu zadetkov zajeti frazemi, ki ustrezajo vsem ali le enemu od iskalnih pogojev.

*

! Med tujejezičnimi frazemi je iskanje mogoče le preko iskalnega polja Frazem.

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Problem pravopisa

*

S problemom pravopisa se srečamo zlasti pri frazemih, ki vsebujejo lastno ime (osebno ali zemljepisno) oz. iz njega izpeljan pridevnik. Pravopisna norma namreč ne določa dovolj jasno, kdaj se te besede zapisuje z veliko in kdaj z malo začetnico.

Slovenski pravopis se v zgledih iz frazeološkega gradiva, ki jih navaja, nagiba k pisanju z malo začetnico in kot alternativo dopušča pisanje z veliko: judežev (Judežev) poljub, ahilova (Ahilova) peta, v evini (Evini) obleki itd. A pri tem ni dosleden, saj za nekatere frazeme predpisuje pisanje zgolj z malo začetnico (npr. srečati abrahama, delati se francoza, blažev žegen) ali zgolj z veliko (neverni Tomaž, kaditi kot Turek).

Tudi Slovar slovenskih frazemov dr. Janeza Kebra v tem oziru ne postavlja jasnih pravil. V nasprotju s Slovenskim pravopisom se največkrat odloča za veliko začetnico (npr. Abrahamova leta, iti kot Elija, Potemkinove vasi). V nekaterih primerih dopušča tudi malo začetnico (npr. Damoklejev (damoklejev) meč, Sizifovo (sizifovo) delo), jo določa kot edini pravilni zapis (npr. bogat kot krez, blažev žegen) ali jo priporoča (npr. ahilova (Ahilova) peta, jokati kot mila jera (Jera)).

Zaradi ne dovolj jasne pravopisne norme, nedoslednosti pri njeni uporabi ter pomanjkanja normativnih zgledov je bilo za izdelavo Frazeološkega slovarja potrebno določiti jasna in nedvoumna pravpisna pravila, pri čemer smo se v veliki meri opirali na rabo v slovenskem jezikovnem gradivu:

*

Lastna imena in iz njih izpeljani svojilni pridevniki so v Frazeološkem slovarju zapisani z veliko začetnico, razen ko je lastnoimenski izvor zakrit oz. ko se je lastno ime v frazemu povsem uveljavilo kot občno ime in ga ne moremo povezati z nobeno konkretno osebo ali zemljepisno danostjo.

*

Nekaj primerov rabe velike začetnice:

Blažev žegen: Frazem se nanaša na konkretno zgodovinsko osebo, svetega Blaža, ki je v Katoliški cerkvi zavetnik zdravnikov in priprošnjik za grlo. Blažev blagoslov (žegen) je medmašna molitev, blagoslov za zdravje na dihalih in grlu.

srečati/videti Abrahama: Abraham je svetopisemska oseba, katero so imeli v mislih Judje, ko so Jezusu očitali: ” Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?” (Jn 8,57).

bogat kot Krez: V primerjavah je nedvoumno izražena povezava z lastnim imenom; Krez je bil lidijski kralj, znan po svojem velikem bogastvu.

Sizifovo delo: ta frazem je metafora, ki se opira na mitološko zgodbo o Sizifu, kateremu je bilo za kazen naloženo nesmiselno, nikoli končano delo. Podobni frazemi so še Prokrustova postelja, Ariadnina nit, med Scilo in Karibdo itd.

prestopiti/prekoračiti Rubikon: Rubikon je rečica v severni Italiji, ki je povezana z usodnimi dogodki začasa Julija Cezarja.

Nekaj primerov rabe male začetnice:

mila jera; držati se kot mila jera: Izvor izraza mila jera ni jasen, ob njegovi uporabi pa ne pomislimo na neko konkretno osebo z imenom Jera.

matilda pobere koga; matilda povoha koga: matilda v tem primeru pomeni smrt, postala je občno ime ; podobno je v frazemu fortuna se nasmehne komu ime rimske boginje sreče, naključja in usode postalo sinonim za srečo.

V sodobnih besedilih se z malo začetnico skoraj vedno pišeta tudi frazeološki sestavini cigan in pust: smejati se kot cigan belemu kruhu; držati se kot pust v pratiki.

jezdeci apokalipse/Apokalipse: Apokalipsa je naslov zadnje knjige v Svetem pismu, hkrati pa apokalipsa pomeni tudi grozljivo veličastne dogodke, ki prinašajo uničenje, konec sveta. Zato sta obe pisavi mogoči.

Posebej je treba omeniti še problem besed Bog – bog in Božji – božji, saj vlada na tem področju precejšnja zmeda. Sodobna raba teh besed v frazemih se sicer nedvoumno nagiba k mali začetnici, zlasti pri besedi božji.

Beseda Bog je osebno ime in je zato v Frazeološkem slovarju vedno zapisana z veliko začetnico, tudi v tistih frazemih, kjer je beseda uporabljena kot medmet: Bog je najprej sebi brado ustvaril; Bog ne daj!; Bog pomagaj!; Bogu za hrbtom. Vsi ti frazemi so namreč nastali nanašajoč se na krščanskega Boga.

Z malo začetnico je beseda bog zapisana takrat, ko z njo ni mišljen krščanski Bog: kot lipov bog; prizor za bogove; bogovi v belem, bogovi so komu naklonjeni; imeti koga za Boga/boga/bogove.

Beseda Božji je (v nasprotju z ustaljeno rabo) v Frazeološkem slovarju zapisana z veliko začetnico vedno, ko pomeni “ki izhaja iz Boga”, “Bogu lasten” ali “namenjen Bogu”: Božji hram; biti v Božjih rokah; prst Božji; (dati) cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.

Kjer takšne neposredne zveze z Bogom ni oz. kjer ima pridevnik božji oslabljen pomen, je beseda pisana z malo začetnico: ves božji dan; za božjo voljo!; božji volek.

Viri in literatura

Zadnjič spremenjeno: 11.11.2015 14:53